Žalost (... ali pa mogoče priložnost)

Zdaj smo že peti dan v Manilli in niti enkrat še nismo leteli. Vsak dan je dež. Včeraj je le malo ponehal in smo šli na štart. Ob odhodu je t.i. "Bitch" nam po postaji povedala, da piha 20 do 30 km/h. Ko smo stali na štartu pa je bilo od 30 do 42km/h. Eni so celo razmišljali, da bi štartali. Meni je bilo pa žal da nisem s seboj prinesel XT 16. S tem bi se pa verjetno dalo. Ivan, Miha in Minako so šli malo iskati kenguruje, jaz sem pa le malo klepetal na štartu s švicarji. Ko so ostali brencljni prišli nazaj smo šli dol do Godfreya, da bi vsaj malo ground handlali. Samo, da sem potegnil ven padalo je začel dež. Hitro sem se skril v eni garaži kjer so bili indonezijci. Po 15tih minutah je dež nehal in sem spet šel ven malo hendlat. A ni šla mimo ena minuta je spet začel dež. Takoj je padla ideja, da bi lahko šel v sušna področja Australije ali Afrike in bi tam ground handlal. Po mojem bi kar zaslužil.
Spomnil sem se pa še eno ful boljšo biznis idejo. Pobiral bom štartnino za zimsko ligo. Če mene ni v Sloveniji se ful dober leti. Tako da se morem zmenit s Prevcem, da vsi piloti plačajo dodatek za dobro vreme. Z zbranim denarjem bom pa šel na letališče in šel ground hendlat v suhe kraje ... :((

Jebiga, tako pač imamo.

Ko smo ugotovili, da spet ne bo letenja smo rekli da gremo vsaj kaj dobrega pojest. Smo šli na grško solato. Sam žal mi je bilo, da jo nisem poslikal. Namreč, grška solata je vsebovala ananas ... :(... Čudni grki. Vsaj kafe je bilo še kar.

Ni nam preostalo nič drugega kot lov na kenguruje. Šli smo v bližino Lake Kepita, kje naj bi bilo na tisoče kengurujev. Videli smo le en par. To je isto kot z letenjem. Baje se tu leti več kot 300 dni na leto. Pa glih ko smo mi tukaj so poplave.

Aja, vsaj Ivan je imel nekaj adrenalina. Tam v visoki travi je naekrat kar skočil dva metra v luft in začel upiti "snajk, snajk,,,,!!!!". "Kje je sneg?" Vprašam nazaj. On je pa mislil snake, samo angleški spelling ga še malo jebe.

LP
Toni

Nič letenja, lov na kenguruje (s fotoaparati)

Danes spet nič letenja. Ponoči je lilo, zjutraj pa se je vreme še kar nekako porihtalo, vendar je bila velika možnost neviht, zato je organizator preložil štart na poldne. Spet gremo v naš apartma in čakamo poldneva, ko se moramo spet zglasiti v officu. Pridemo tja povejo, da je veter sicer OK vendar je za izvedbo tekmovanja prevelika nevarnost neviht ter prenizka baza. Štart spet preloži na tretjo uro. Te tri ure izkoristimo in se zapeljemo v divjino proti sever , da poslikamo kakšnega lepega kenguruja. Malo pred tretjo uro smo nazaj, ko na telefon dobimo sms, da je tekmovanje za danes odpovedano.
Tonija malo matra grlo zato ostane v apartmaju z Mihcem pa se odpraviva na lov za kunguruje v divijno. Tokrat se zapeljeva 70 km proti jugu do enega rezervata, vendar v njega ni bilo vstopa. Se obrneva in na poti nazaj greva malo proti enemu jezeru skozi gozd, kjer kar naenkrat zagledava cele družinice teh skakajočih živalic. So prav smešne, ko začnejo bežati "fejdrčki".

Toliko za danes, jutri pa tekma baje bo, no to bomo še videli, mi smo že dva dni v nizkem štartu, da nas že vse boli :-D .

Začetek tekmovanja v dežju

Včeraj nismo nič napisali na blog, ker se nam ni zgodilo nič posebnega. Zvečer smo imeli vpis v tekmovanje, kjer so nam naložili obratne točke v GPS-je, potem smo pa počasi odpeketali domov in spat. Malo smo si še ogledovali karte, ki nam jih je dal organizator, kje bomo leteli oziroma bolj kje bomo pristajali, da bomo blizu kakšne ceste, kjer nas bo šofer lahko pobral.

Danes naj bi bil prvi tekmovalni dan, vendar iz tega ne bo nič, ker zunaj prav lepo dežuje, zato dan izkoriščamo s pripravo opreme, Zjutraj pa smo imeli brifing (sestanek) z organizatorjem o podrobnostih tekmovanja ter teritorija za letenje.
Na tekmovanju smo prav tako morali sestaviti štiri člansko ekipo v kateri je dobro imeti kakšno žensko, ker nam prinese 20% bonusa pri točkovanju za ekipo . Matej Belčič je ostal pri ekipi Poljakov s katerimi je tudi skupaj prispel v Manillo.
Ime za ekipo smo si izbrali HORSEFLY ( briencl po domače :-D, obad po slovensko ), sedaj pa smo rabili samo še eno žensko, ki bi nam prinesla bonus točke :-) , ter šoferja , ki nas bo prišel iskat, upajmo da čim bolj daleč. Malo smo vprašali, kje bi lahko dobili šoferja in organizator nam je dal tel. številko od Roba Walkerja, lokalnega pilota jadralnega letala. Po klicu nam je povedal, da ga je pred nami že klicala ena ženska iz Japonske in da se lahko v avto pridružimo tudi mi. Na hitro smo to žensko poiskali, ter jo seveda vprašali, če želi biti tudi v naši Briencl ekipi :-D, če jo seveda še nima. Povabilo je takoj sprejela in sedaj imamo popolno ekipo v vseh štirih kategorijah ENB,ENC,END ter open. Članica naše ekipe je Minako Kamatsuzaki iz JP, leti pa UP Trangota razreda END. Pravila tekmovanja so za laika malo zahtevna, vendar boste do konca tekmovanja čisto na jasnem za kaj se gre. Za predstavo pa si lahko preberete novico na paragliding slovenija portalu. Osnovno pravilo pa je leteti čim dlje, let pa se točkuje do sedme ure zvečer, tudi če smo v tem času še v zraku.

Toliko za danes, jutri bo po napovedi spet malo možnosti za izvedbo tekmo (20 % upanja ostaja), v ponedeljek pa bo tekma zagotovo izpeljana.

Pozdrav od Horsefly ekipe.

Celodnevna voznja

Danes smo prispeli na prizorisce tekmovanja v drzavo New south Wales, kraj Manilla. Pot je bila iz Rainbow beacha v Quensandu dolga 750 km in imamo malo zasedene riti, pa tudi nic kaj drasticnega se nam ni zgodilo po poti, da bi lahko pisali.
Vreme je slabo, napoved za 200 km prelete pa je sele v nedeljo dobra.

Dosti te vlage gremo v puščavo

Po ogledu delfinov dež počasi poneha in se odpravimo proti obali Rainbow beach, kjer bi tako radi leteli na pacifiškem vetru. Skozi vlažen gozd (pragozd) in nešteto komarjev se prebijemo do peščene doline, ki je nekje 100 m nad obalo pacifika. Piha skoraj nič in se vrnemo v vas par kilometrov stran, kjer gremo na kavo in se malo ohladimo v morju. Medtem opazimo, da se je veter nekoliko pojačal in se ponovno odpravimo na pešceno dolino, piha ampak vseeno premalo za jadranje. Jaz vseeno razprem padalo in probam, če bo dvignilo, vendar ni bilo kakšnega dobička razen 100 metrskega poleta in pristanek nazaj. Vseeno pa sem preizkusil Avstralski zrak. Vrnitev nazaj na obalo skozi pragozd je bil spet naporen, saj so nas že na sipinah napadli obadi, pred katerimi smo pobegnili v gozd, tam pa iz zasede komarji. Ja cel kup nekih žužkov je tukaj, ki niso prav nič prijazni do nas. Najdejo pa se tudi lepe živalce, kot so npr. papige, ki jih pri nas vidiš v kletkah tukaj pa so kot vrabci.
Po vrnitvi nazaj na obalo premišljujemo kaj bomo storili, riskiramo in ostanemo še en dan ali pa gremo kar v Manillo, kjer bo tekmovanje, čeprav je tudi tam za jutri napovedano slabo za letenje (premočan veter). Da se lažje odločimo se gremo malo vozit z đipom po neskončnih peščenih obalah, ki jih tukaj res ne manjka. Proti izhodu iz peska se nam še skoraj zatakne, pa vendarle nekako zvozimo na asvaltno cesto. Šofer se bil jaz, Miha mi je z leve kričal desno, Toni zadaj levo in ne se ustavit, jaz pa sem motal volan kot otroci na ringlšpilu :-), k temu je pripomogel še pesek. Iz safarija se srečno vrnemo in se odločimo, da krenemo že danes proti Manilli ter vmes še prespimo, saj imamo do Manille 700km .
Dobili smo motel in se že pripravljamo na horizontalo, dan nas je zaradi sonca in 80% vlage kar dodobra izmučil.



Jutri spet ne bo letenja saj bomo cel dan na poti, v petek pa gremo na prvi trening , jupiii!

LP Ivan

Prvi dan

Včeraj smo probali spati čim dlje, tako da smo se zbudili ob 9.30 zjutraj. Čeprav smo bili v postelji več kot 12 ur, smo bili še zmeraj utrujeni. Spali smo bolj na obroke ...

Odločili smo se, da tako gremo na pot malo proti severu. Najprej v en shopping center, kjer smo se okrepčali z rogljiči, muffini in galono kafeta. Potem pa počasi naprej proti prvemu cilju rainbow beach. 100m pred ciljem pa začne deževati (lep pozdrav od murphy-ja). Pogledamo plažo in zbežimo pred dežjem v Club kjer nam natočijo -2,5C hadno pivo. Zunaj lije ko iz škafa in letenje splava po vodi :(. Vsaj malo optimizma nam ulije angleški pilot, ki je dopoldne letel, in nam razložil pot do štarta. Nič drugega nam ni ostalo kot da poiščemo prenočišče in gremo na večerjo.
Večerja je seveda spet bila v klubu. Je pa bila kar zanimiva. Naročili smo namreč ribjo ploščo. Dobesdno ti prinesejo kamnito ploščo, vročo, 400C. In surove ribe in školje. Potem pa sam malo pečeš in ješ. MMMmmmmmm. Ful je bilo dobro.
Prespali smo v motelu v ameriškem stilu (avto parkiran točno pred sobo) v mestecu Tin Can Bay. Znano je po delfinih, ki tukaj pridejo vsako jutro ob 8.00. Mi smo tam bili že ob 7.00 in en delfin je že čakal. Miha ga je hotel malo zajahati, pa mu officer ni pustil ;)
Evo, zdaj gremo počasi na štart na plaži rainbow beach. Dež je (skoraj) nehal ...

LP
Toni

Na celini

Zjutraj ob pol sedmih smo prispeli v Brisbane, kjer nas je cakala Kristina in Nino (zlahtnika). Spali nismo ze celo vecnost, oziroma malo smo dremali in sedaj bomo popadali, ko muhe v posteljo. Ze dopoldne smo si rentali avto, ki pa ima volan na napacni strani :-D . Vozniske sposobnosti je najprej sprobal Toni, seveda po levi strani cestisca, kot tukaj vozijo. No malo se prestrasis, ko okrog ovinka pridrvi avto nasproti po levi in tega se bo treba navaditi, ma upam, da nam bo slo. Bomo videli jutri, ko odhajamo na Rainbow beach, malo sprobat obalne vetrove.

Toliko za danes, se nekaj pojemo in spat.

Se o pozarih in poplavah par besed, ker nas vsi prosite, da naj se pazimo, da ne zgorimo ali se utopimo v poplavah. Pri nas mediji navajajo Avstralijo in ne povejo v katerem koncu se dogajajo te katastrofe. Pozari so na jugu, poplave pa na severuvshodu, mi pa se nahajamo v sredini in tudi drug teden se bomo nahajali v sredini, zato nam ni nobene sile. Za primerjavo naj samo omenim, da je to tako, kot da bi ziveli v Sloveniji, v Grciji bi bili pozari, na Finskem pa poplave. Tako, da ni bojazni. Jaz sicer cez 14 dni grem se na obmocje poplav, kjer imam teto, vendar me bo spremljala sestricna in ce bodo rzmere slabe pac ne bom sel. Drugace je pa res vroce 37-38 stopij in visoka vlaga.

Gremo spat!