Dosti te vlage gremo v puščavo

Po ogledu delfinov dež počasi poneha in se odpravimo proti obali Rainbow beach, kjer bi tako radi leteli na pacifiškem vetru. Skozi vlažen gozd (pragozd) in nešteto komarjev se prebijemo do peščene doline, ki je nekje 100 m nad obalo pacifika. Piha skoraj nič in se vrnemo v vas par kilometrov stran, kjer gremo na kavo in se malo ohladimo v morju. Medtem opazimo, da se je veter nekoliko pojačal in se ponovno odpravimo na pešceno dolino, piha ampak vseeno premalo za jadranje. Jaz vseeno razprem padalo in probam, če bo dvignilo, vendar ni bilo kakšnega dobička razen 100 metrskega poleta in pristanek nazaj. Vseeno pa sem preizkusil Avstralski zrak. Vrnitev nazaj na obalo skozi pragozd je bil spet naporen, saj so nas že na sipinah napadli obadi, pred katerimi smo pobegnili v gozd, tam pa iz zasede komarji. Ja cel kup nekih žužkov je tukaj, ki niso prav nič prijazni do nas. Najdejo pa se tudi lepe živalce, kot so npr. papige, ki jih pri nas vidiš v kletkah tukaj pa so kot vrabci.
Po vrnitvi nazaj na obalo premišljujemo kaj bomo storili, riskiramo in ostanemo še en dan ali pa gremo kar v Manillo, kjer bo tekmovanje, čeprav je tudi tam za jutri napovedano slabo za letenje (premočan veter). Da se lažje odločimo se gremo malo vozit z đipom po neskončnih peščenih obalah, ki jih tukaj res ne manjka. Proti izhodu iz peska se nam še skoraj zatakne, pa vendarle nekako zvozimo na asvaltno cesto. Šofer se bil jaz, Miha mi je z leve kričal desno, Toni zadaj levo in ne se ustavit, jaz pa sem motal volan kot otroci na ringlšpilu :-), k temu je pripomogel še pesek. Iz safarija se srečno vrnemo in se odločimo, da krenemo že danes proti Manilli ter vmes še prespimo, saj imamo do Manille 700km .
Dobili smo motel in se že pripravljamo na horizontalo, dan nas je zaradi sonca in 80% vlage kar dodobra izmučil.



Jutri spet ne bo letenja saj bomo cel dan na poti, v petek pa gremo na prvi trening , jupiii!

LP Ivan