Tekma skoraj pri koncu, rezultata še nobenega

Joj kako bi bilo lepo, če bi bili tukaj normalni turisti, ne pa ker zahtevamo, da se oblaki gibljejo v pravo smer in so na pravi višini, veter mora pihat ravno prav in iz prave smeri, ter seveda nevihtnih oblakov ne sme biti na obzorju. Smo pa res zahtevni in tega Avstralija kljub svoji lepoti ne prenese. Prav nasprotno, celo kaznuje nas z nepravi vetrom, črnimi oblaki in kapljcami, čigar sestava je kemijsko H2O, mislim da !? A je to voda? Pijemo jo radi, nočemo pa da nam pada na glavo, ko stojimo na štartnem mestu ali pa ko smo v zraku.
No tako, danes je bil dan kot vsi ostali, oziroma vsaj podoben. Zjutraj vstanemo in dan kljub ne preveč slabi napovedi ni bil kaj prida obetaven za letenje. Zutraj gremo na Mt. Borah, vendar zadaj se že bohoti nevihta in zavese dežja je že lepo videti, kako se nam približujejo. Seveda smo optimistični in upamo, da se bo oblak spraznil preden nas doseže, vendar ni bilo tako. Kmalu začne liti kot iz škafa in vsi odhitimo nazaj v dolino, saj je bila nevarnost, da bo cesta postala zelo blatna in sestop po strmi cesti bi bil zelo težaven.
Malo se potikamo po Manilli, kjer nimaš prav kaj početi in čakamo, da bo organizator odplesal aboridžinski ples . Pomoje je izbral napačne korake ali pa se mu je ogenj pogasil med plesom, kajti nič ne pomaga. Verjetno ste že razbrali, da tekma spet ni bila veljavna v zraku smo sicer bili v poznih popoldanskih urah vendar ni bilo ne vetra ne termike, zato smo se samo spustili v dolino.
Ostal nam je še en dan za tekmovanje in vsi upamo, da jutri pa mogočele bo vreme, da odletimo tistih načrtovanih 200km "haha".
Včeraj so k nam prispeli tudi slovenci, ki živijo v Sydneju, vendar se do sedaj še nismo poznali. Možakar je doma iz sosednje vasi, piše se enako kot jaz, danes pa je k nam prispela še moja sestrična iz Brisbana. Če pa to ne bo pomagali, da naredimo jutri vreme potem pa ne vem kaj še lahko naredimo :-).
Pozdrav iz toplih krajev, Ivan